Omemba: Ana Geršak

»Vsak od nas je zaklenjen v svojo samoto.«

»Vem, kaj ni smisel življenja. Kopičenje denarja in stvari, zvezdniško življenje, fotografije na naslovnicah in tolikšen strah pred samoto in tišino, da se nikdar v življenju ne vprašaš. Kaj naj storim s tem svojim kratkim časom na zemlji.«

»Ob ponovni izdaji se počutim počaščenega.«

»Katarina piše, jaz pa sem se posvetila gledališču. V tem romanu sta zastopani obe veji, del romana je drama in del drame je roman.«

»Gre za poezijo jasnega izraza, presunljive lepote in globokih uvidov, ki nas neustrašno in nepopustljivo soočajo z našo človeškostjo; vidi v našo dušo, vidi našo senco in ji da glas - je duhovno darilo, prepotrebna popotnica za ta naš nemirni čas.«

»Vsak od nas je zaklenjen v svojo samoto.«

»Vem, kaj ni smisel življenja. Kopičenje denarja in stvari, zvezdniško življenje, fotografije na naslovnicah in tolikšen strah pred samoto in tišino, da se nikdar v življenju ne vprašaš. Kaj naj storim s tem svojim kratkim časom na zemlji.«

»Ob ponovni izdaji se počutim počaščenega.«

»Drobtinice po eni strani roman, ki je izjemno navezan na čas in prostor, ki ga opisuje, po drugi strani pa ima nekaj univerzalnega, tako kot vsaka dobra zgodba, in ta univerzalnost je v njem iskanje samega sebe.«

»Katarina piše, jaz pa sem se posvetila gledališču. V tem romanu sta zastopani obe veji, del romana je drama in del drame je roman.«

»Gre za poezijo jasnega izraza, presunljive lepote in globokih uvidov, ki nas neustrašno in nepopustljivo soočajo z našo človeškostjo; vidi v našo dušo, vidi našo senco in ji da glas - je duhovno darilo, prepotrebna popotnica za ta naš nemirni čas.«

»trobenta predstavlja smrt, oblak pa življenje.«

»resničen«

»da bo posameznika vedno dohitela teža njegovih dejanj.«

»Skoraj, da me ni. Razgled sem; imam zunajtelesno izkušnjo jezera.«

»Ko vstopamo v literarna svetovja, nas pričakajo vedno drugačni in specifično strukturirani prostori s svojstvenim nagovorom, ki se v bralcu razpira v soustvarjeno sfero, tej pa bralec dodaja še svoj osebni kolorit in zapolnjuje njena prazna mesta.«

»Prostori, v katerih literatura nastaja in ki jih sooblikuje, zaznamuje, pa imajo gotovo tudi margino in center.«

»Na relaciji med tem dvojim bomo razpravljali o pomenu književnosti, ki vznikajo na robovih književnih središč in dominantnega diskurza.«

»Pusti vse in postani nov človek in jaz te bom povzdignil.«

»Rasputin je vse. Rasputin je povsod.«

»Oddaljili ste se od ljudi, ne čutite tragične resnice življenja.«

»Mi smo otroci sonca.«

»Ljudje tekajo in vpijejo, jaz pa nič ne razumem.«

»neverjetno metaforo položaja v sodobnem svetu«

»Na svetu je mogoče videti milijone, ne pa stotin … in med milijoni raste sovraštvo.«

»Ko vzameš v roke Gorkega, vstopiš v kontinent pisanja.«

»Junakinje in junaki drame Otroci sonca se radi prepuščajo vizijam prihodnosti.«

»Da me je strah?«

»Ker ne moremo ne videti, kadar vidimo.«

»Vse tisto, kar vidimo, ni toliko pomembno.«